Gledališki in Elin abonma 2026/2027

Vlado Novak, eden od kraljev slovenskega gledališča, nas v vlogi kralja ulice popelje v pisani svet uličnega življenja, poln duhovitih odtenkov in ganljivih posebnosti. Spremljamo vsakdan nerodnega in naivnega mariborskega posebneža Jožeka, ki živi v kartonu pred trgovino Mercator. Ob tem pa še izvemo, kako lahko bister in marljiv človek zaradi dobitka na lotu postane klošar. Njegov edini zaklad je dobro srce, kajti najiskrenejše človekovo dostojanstvo se skriva v dobroti; ko daš tudi, ko nimaš. Jožek ni kralj ulice, on je njen zvesti varuh in srčni pobratim.

Izpoved pokončnega klošarja – za od srca nasmejati in do srca zamisliti!

Cleveland, 1934. V tamkajšnji operni hiši je vse pripravljeno na vrhunec jubilejne sezone, nastop svetovno znane sopranistke in po oceni revije Time najbolj »vroče« ženske na svetu – Elene Firenzi. Gostjo v razkošnem hotelskem apartmaju nestrpno pričakujeta intendantka operne hiše, gospa Wylie, in njena asistentka Jo. Toda, ker primadona zamuja, se počuti slabo, za nameček pa ji njen mož po strastnem izbruhu ljubosumja napiše še poslovilno pismo in izgine, poseže po uspavalih in alkoholu. Odpoved predstave bi za operno hišo pomenila propad, zato na prigovarjanje gospe Wylie v vlogo Carmen vskoči neopazna, toda pevsko nadarjena asistentka Jo. V trenutku, ko se Jo znajde na odru, se prava primadona prebudi in napoti v Opero … Na tem mestu se komedijsko dogajanje šele prav zaplete. Za popolno zmedo ob pravi Eleni in v Eleno preoblečeni asistentki poskrbita še pohotna snubca, Join mlačni zaročenec Jerry in pristni nizozemski tenorist Leo, svoje doda tudi muhasta predsednica opernega društva. Komedija se, kot se za žanr bulvarke spodobi, razplete v zadovoljstvo vseh: primadona se bo odslej bolj kot karieri in mladim moškim posvečala možu, Jerry, sin gospe Wylie, pa preneha omahovati in v Jo prepozna bodočo partnerko.

Komedija Kje je primadona (2022) je predelava komedije Ti nori tenorji (Lend Me a Tenor), ki jo je ameriški dramatik in režiser Ken Ludwig napisal leta 1986. Ohranil je dramsko dogajanje, vendar pa je v njej tri vodilne moške vloge zamenjal z ženskimi, s čimer je v temelju zamajal in spremenil moško-ženske odnose, z njimi pa tudi očišče komedije, saj, kot pravi, »Ženske drugače čustvujejo in se na enake situacije čustveno odzivajo popolnoma drugače kot moški. Zato sem moral komedijo začeti pisati od začetka«.

Komedijo Moj ata, socialistični kulak je Tone Partljič napisal leta 1983 in je še danes popularna predvsem kot film. Gre za resno temo obdobja po drugi vojni z agrarno reformo, kontrolo političnega življenja in velikega zgodovinskega preobrata – spora s Stalinom in resolucijo informbiroja. Tisti, ki so bili še včerajšnji »boljševiki«, so nenadoma postali sovražniki. Ti politični preobrati so v Partljičevi komediji slika kritičnih časov a gledana s humorjem skozi oči »malega« človeka, Malekove družine, ki se mora na novo znajti s partijskimi sekretarji, udbovci, župniki, kmeti, učitelji in oblastniki, ki jim dajejo pa spet jemljejo zemljo …

Naš junak Malek sredi politične zmešnjave išče pot, kako preživeti sebe in družino. Oblast ima svojo politično govorico, Malekovi govorijo domačo govorico, med katerimi je najbolj značilen stavek: »Danes je svoboda, zato moramo biti previdni.«