Ne zamudite zadnje priložnosti
‘Gledališki abonma’ za odrasle (vpis do 10. novembra) in/ali ‘Elin abonma za otroke po zares UGODNIH CENAH.
Nova sezona odličnih gledaliških predstav z izjemnim,
vedno razprodanim Jurijem Zrnecem in ostalimi znanimi obrazi slovenskega odra in filma.
Ob nakupu abonmaja PODARIMO ogled dveh filmskih predstav!
Število mest je omejeno, zato oddajte prijavo čimprej!
GLEDALIŠKI ABONMA
Preblizu je gledališka predstava o sodobnem (milenijskem) paru, dveh mladih, ki se skupaj prebijata skozi pasti večletne partnerske zveze. Sta pred prelomnimi življenjskimi odločitvami, kako živeti sama s sabo in skupaj. Doživljata eksistencialno krizo lastne in skupnostne identitete. Besedilo je napisal režiser in dramatik Jaša Koceli, v njem na sveže in neposredno razvija temo odnosa in prepletenosti v paru. Akterja Eva in Ian na tehtnico dasta odnos, ki ni popoln, a je vseeno lep. Predstava Preblizu je vračanje h koreninam gledališkega konflikta – v napet, eksploziven odnos obeh akterjev. Sporočilo predstave pa je, da se splača več svobode in strpnosti, pa tudi več odkritosti in konfliktnosti v medsebojnih odnosih, saj lahko tako rastemo skupaj in navdihujemo eden drugega.
Zgodba te duhovite, a hkrati ostre Fojeve družbenokritične farse se začne tik po uporu v trgovinskem centru, ko se ženske, ogorčene nad ponovnim dvigom cen, odločijo, da temu naredijo konec. V uporniškem zanosu ženske v hipu stopijo skupaj, saj imajo dovolj neprestanega izkoriščanja in višanja cen osnovnih živil, zato sprva zahtevajo polovično ceno, kasneje pa jih jeza in upor pripeljeta tudi do tega, da si živila preprosto stlačijo pod obleke in z njimi odkorakajo domov. V prologu k satirični komediji s pomenljivim naslovom Vse zastonj! Vse zastonj! avtor zato zapiše, da se je zdela ob premieri leta 1974 zgodba o delavkah iz milanskega predmestja, ki se odločijo upreti vrtoglavemu naraščanju cen, nekaterim kritikom neverjetna oziroma celo nadrealistična. Toda že čez nekaj mesecev je izbruhnilo natanko to, o čemer je uprizoritev spregovorila na odru; obubožane delavce so zaradi »državljanske nepokorščine« celo zapirali in v času sodne razprave avtorje predstave obdolžili, da so s predstavo nahujskali delavce k uporu in h kraji.
Veliki diktator je najznamenitejši film Britanca Charlieja Chaplina, posnet v Združenih državah Amerike, še preden so se te vojaško udeležile druge svetovne vojne. Zanj je napisal scenarij, ga režiral, produciral in v njem tudi odigral obe glavni vlogi – brezimnega brivca judovskega rodu in Adenoida Hynkla, njemu na las podobnega diktatorja Tomanie. Chaplin je v tem filmu tudi prvič spregovoril, saj je bil to njegov prvi zvočni izdelek; to je duhovito izrabil, ko je za diktatorjev nagovor množice uporabil umetni jezik, komično učinkujočo žlobudravščino (resda z nekaj prepoznavnimi nemškimi in angleškimi izrazi), ki pa je zaradi dobesedne nerazumljivosti toliko več pozornosti usmerjala v govorico telesa. Obenem je z vlogo brivca na svojevrsten način komentiral svojo najslavnejšo vlogo potepuha: ni je kratko malo nadaljeval, temveč je, četudi prevzemajoč nekatere njene poteze, ustvaril nov, času, ne le tehnologiji ustrezen lik, ki pač mora govoriti tako, da se ga bo slišalo. Žanrsko je film komedija z velikim deležem satire, katere predmet sta Adolf Hitler in nacionalsocializem, vsebinsko pa njuna tako ostra kritika, da so nekatere države zavrnile predvajanje filma v kinih, dokler niso stopile v vojno z Nemčijo. V filmu so od oseb prepoznavno parodirani še Mussolini, Goebbels in Göring z zelo smešnimi imeni, poleg njih pa še nekatere države, pojavi, predmeti … Čeprav so Chaplinu po vojni očitali, da se iz tako resne teme ne bi bil smel norčevati (in odgovarjal je, da Velikega diktatorja zagotovo ne bi posnel, če bi vedel za vso razsežnost nacističnih zločinov), ob gledanju filmu ves čas pozabljamo, kdaj je bil posnet, tako zelo točen in preroški je. (Mojca Kranjc)
Zdrava pamet je nora monokomedija o možganih, naših mislih in vseh vragolijah, ki nam jih uganjajo. Na odru bo svoje možgane seciral Nik Škrlec, igralec in tv voditelj, ki si lahko zapomni tisoče decimalk števila pi in je hkrati vsaj enkrat na mesec na banki, ker pozabi PIN bančne kartice. Predstava je polna miselno-telesnih akrobacij in humorja, smeh je konec koncev eden boljših pokazateljev naše možganske forme! Nik bo na odru razkril nekaj svojih spominskih skrivnosti, zagat in zgodb povezanih s sivimi celicami, hkrati pa poskrbel za presenečenja, ki vam bodo gotovo ostala v spominu. Vljudno vabljeni na smejalno prevetritev vaših misli!
Predstavo Zdrava pamet spremlja interaktivna razstava o naših možganih, mislih in iluzijah, ki nam jih uganjajo. Gre za celosten gledališki dogodek z druženjem po predstavi, razstava pa se s predstavo dopolnjuje in vam omogoča drugačno izkušnjo celotnega večera. Na interaktivni razstavi lahko med drugih preizkusite Nikov znani kontracikl, se zabavate z roboti in svoje možgane pretentate z različnimi eksponati, ki so, tako kot predstava, namenjeni kravžljanju vaših sivih celic!
Duhovita, grenko-sladka uprizoritev se naslanja na zgodbo o tovarni Paloma – Sladkogorska, ki je proizvajala higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje. Mlada ekipa ustvarjalcev se je lotila razmisleka o nostalgičnosti za socialističnim obdobjem, za spominom, vpisanim v generacije, ki so ga okusile, in tiste, ki ga niso – ali predstava o nekdanjih »boljših« časih temelji na resničnosti ali je vse skupaj le utvara? Intimne zgodbe krajanov, iz katerih izhaja, pa hkrati odpirajo vrsto širših družbenih tem: Kako so politični projekti izgradnje krajev vplivali na življenja ljudi? Kakšna je v takem kontekstu usoda malega človeka? Kako s tem shajati danes?
Elin abonma
Ob pripovedovanju zanimivih zgodb ribič Pepe nariše več deset risb, ki jih kasneje razdeli med otroke. Predstava je opremljena z glasbo, saj ribič Pepe z otroki pleše, poje in muzicira. Otroci Pepetove pesmi dobro poznajo, zato se skupaj odlično zabavajo, obenem pa tudi veliko koristnega naučijo.
»Lesena zgodba« o gozdnih živalih. Na gozdni jasi zajec najde zrcalce in v njem uzre svojo podobo. Vesel, da je našel »svojo sliko« jo pokaže drugim živalim, a vsaka od njih trdi, da je slika njena. Nazadnje sliko medved odnese k svoji družini in na njej res vsi prepoznajo medvedjo glavo.
Ker je poleg živali in rastlin prav les največje bogastvo gozdov, so lutke narejene iz lesa. Celoten vtis dopolnjuje glasba, izvajana pretežno z lesenimi inštrumenti.
Maček Findus si praznovanja rojstnega dne ne zna predstavljati brez palačinkove torte, zato se je njegov prijatelj Petterson seveda loti. A pot do sladke torte, kot jo je zapisal in narisal švedski pisatelj in ilustrator Sven Nordquist, je dolga in polna humornih zapletov.
Vabljeni v čisto pravo šolo z učiteljico Nogavico. Igrali se bomo igro Zobek ne jezi se iz otoka Kariestintin, kjer si nihče ne pere zob. Rešili luknjaste pravljice iz strašnega otoka Sikiruž, na katerem so smrtonosne kače pojedle svoje domače branje. Razgibali se bomo ob jutranji »migivadbi« s pesmico, ki sta jo Pika in njen očka napisala, ko sta ušla strašnim morskim psom in celo nekaj malega začarali.
Vse to in še več, nas čaka v najbolj zabavni PIKINI ŠOLI, v kateri se bomo naučili prešteti svoje prste in stopnice, pisati velike črke in jih prebrati brez čarobnih očal, pripovedovati pravljice in plesati kot gospod Ficko. In zakaj? Zato da odrastemo in postanemo dolgočasneži, ki več nikoli ne skačejo bo blatnih lužah? Niti slučajno. Zato, da bomo lahko potovali po svetu, se pogovarjali s prijatelji iz Indije, izračunali kako preplezati Mont Everest, znali videti lepoto okoli nas in ujeli svoje sanje. Zato.
Kokoška Emilija je pravljica pisateljice in pesnice Svetlane Makarovič, ki poudarja slogo in hvaležnost. Gre za navihano zgodbo o kokoški, ki nese najdebelejša jajčka in jo ima petelin najrajši. A to še zdaleč ni vse, Emilija misli s svojo glavo, se ne pusti izkoriščati in svojo gospodinjo nauči lepih manir. Emilija je nesnica, Emilija je pesnica, Emilija je upornica z razlogom. »Jaz tebi, ti meni – vse prav in lepo, v dogovoru skupnem živeti bo šlo. In kakor z živalmi, tako je z ljudmi: ta, ki le jemlje, prav nič ne dobi!« Emilija
CENIK
GLEDALIŠKI ABONMA: 79 eur
*upokojenci, dijaki in študentje: 69 eur
ELIN ABONMA:
*vseh 5 predstav: 20 eur
*cena posamezne predstave za izven: 5 eur
*Ribič Pepe za izven: 7 eur; 20 eur za 3 osebe – družinska vstopnica
INFORMACIJE O NAKUPU
NAKUP ‘Gledališkega abonmaja’ lahko opravite do 10. novembra 2022, nakup ‘Elinega abonmaja’ pa do 9. oktobra 2022 z izpolnitvijo spodnjega obrazca.
Za podrobnejše informacije pokličite (03 818 24 67, 041 392 112), nam pišete (kulturni.center@turizem-rogaska.si) ali pa nas obiščete na gledališki blagajni v Kulturnem centru Rogaška Slatina.
Delovni čas gledališke blagajne:
*vsak delovni dan od 9.00 do 13.00
*ob sredah od 9.00 do 16.00
*in eno uro pred pričetkom predstav
P.S. Dosedanji abonenti lahko svoj sedež obnovite do vključno 10. oktobra 2022.
Ponudba velja do ZAPOLNITVE MEST!
SE VIDIMO na najboljših predstavah!
Pridržujemo si pravico do spremembe dneva uprizoritve ter programa.
Več informacij:
03 581 44 14
info@turizem-rogaska.si
